Med pospravljanjem sem naletela na polno mapo, kjer sem si shranjevala raznorazne spomine še iz šolskih let. V njej je bilo kar nekaj pogovorov, ki smo si jih s sošolkami dopisovale med poukom.

Razno raznih risbic in ostalih spominov, ki sem jih hranila. Tako sem našla eno risbo z avtom in super žensko, ki je stala pred njim.  V srednji šoli sem imela prijatelja, ki je bil zelo mahnjen na avtomobilizem. V svoje zvezke je tudi zelo rad risal avte iz raznoraznih zornih kotov. Morem reči, da so mi bile njegove ilustracije zares všeč in presneto dobro mu je šlo. Tako mi je eno podaril, ki sem jo shranila v to mapo. Čeprav mi osebno avtomobilizem ni bil ravno pri srcu, so mi bile takšne tehnične risbe vseeno zelo fascinantne.

Ko sem se tako spomnila na prijatelja, sem pomislila, da je on pravzaprav že od malih nog vedel, da ima rad avte, in tudi danes dela v agenciji, kjer je avtomobilizem na prvem mestu. Kolikor sem nazadnje razumela, testira nove avtomobile ter podaja mnenja, zraven pa jih še prodaja. Močno ne dvomim, da ne obvlada svojega dela, in da pozna čisto vse avtomobile, ki jih imajo na dostopu za njihovo prodajo. Že v srednji šoli je znal vse avtomobile in tehnične lastnosti na pamet, da mu včasih res nisem sledila, saj zame, pa je bil avtomobilizem nekaj čisto neznanega. Vse kar sem vedela o avtih je to, da ima štiri kolesa in volan, ter ogledala, da lahko gledaš nazaj in mi je zato bilo toliko ostalih informacij o avtomobilih in vsemu kar se vozi, praktično odveč.

A vseeno mi je bila všeč njegova risba, ki sem jo hranila v mapi. Tudi danes je tako, da mi je avtomobilizem le tisto nujno zlo, od katerega si pač odvisen, zato so tudi informacije le tiste, ki so meni nujne, vse ostalo raje prepustim moškim.